Ljudje imamo vgrajeno nadvse zanimivo komponento, ki nam stalno podžiga naše hrepenenje po preseganju ostalih. Uspelo nam je razviti toliko različnih tekmovanj  (od brcanja žoge do ritmičnega hopsanja po drsalni površini), da se že skorajda vsakdo lahko v neki kategoriji počuti boljši od drugih. How charming.

Ta želja po moči, vzvišenosti in večvrednosti pa je nadvse nevarna; še posebej pri ljudeh, ki niso sposobni doseči ničesar v nobeni kategoriji, povrhu pa so še idioti. Tako se torej nekateri izmed njih zatekajo k mamljivim alternativam, kot je rasizem in nacionalizem, s pomočjo katerih postanejo boljši od ostalih. Ali pač?

Pred kratkim sem opazil ponosnega slovenskega kmeta, ki je na svoji šolski torbi nosil značko “White Pride World Wide”. Pa si poglejmo celotno idejo rasizma. Sodobni rasist se najbrž nikoli ne vpraša, kaj je dejanski razlog za to, da imajo nekateri ljudje temnejšo polt kože . Melanin. To je temen pigment, ki ga imamo vsi v koži in smo ga sposobni proizvesti, ponavadi pa nastaja ob izpostavljenju UV žarkom (sončenje). Ker so dolga tisočletja posamezne generacije ljudi živele pod stalnim žgočim vplivom Sonca v Afriki, se je struktura kože teh ljudi sčasoma spremenila, tako da se je količina melanina v njihovi koži povečala in jim s tem pomagala pri življenju ter znižala možnost za tvorbo kožnega raka.

In zaradi tega, ker so njihova telesa bolje prilagojena za življenje, so manj vredni. Or better yet – mi smo ponosni na to, da lažje dobimo kožnega raka. Zelo logično… White Pride? Isti pigment, ki je v koži in vpliva na polt (melanin) je tudi v očeh. Ljudje z rjavimi očmi imajo v zrklu več melanina kot ljudje z modrimi ali zelenimi očmi. Če torej obravnavamo črnce kot manjvredne, potem lahko (oziroma moramo) v isti kotel metati še vse ljudi z rjavimi očmi. Zdi se absurdno, vem; ampak ni popolnoma nič bolj neumno kot delanje razlik med rasami. Mogoče je bilo včasih logično. 1500 let nazaj, ko je pripadnik neke stare civilizacije prvič v življenju videl črnega človeka, in si oblikoval predpostavke; danes pa, ko s pomočjo medicine, biotehnologije, nanotehnologije in drugih znanosti znamo ne samo pojasniti katere celice imamo v koži, ampak tudi zakaj - še vedno nekateri posamezniki črno polt obravnavajo kot God’s middle finger to less worthy people. Tega preprosto ne morem verjeti – nočem verjeti, da so nekateri ljudje še vedno tako zaostali. Ni treba biti noben kurčeu pacifist ali humanist da spregledaš, kako neverjetno abotno in nezrelo je iskati povezavo med človekovim intelektom in njegovimi kožnimi celicami.

And for the record – White Pride World Wide je rasistično geslo. Ne mi metat v ksiht idiotske argumente, kot so ”Nikogar ne ponižujem, samo ponosen sem nase.” Če si ponosen na svojo raso s tem predpostavljaš, da je drugačna od ostalih, oz. v svojem jedru nosi nek faktor, ki je vreden ponosa. In ostale rase tega faktorja nimajo. Welcome to the world of racism.

Še ena enako sfaljena ideja je ideja nacionalizma. “The conviction that this country is superior to all others because you were born in it” (citat: George Bernard Shaw). Zmeraj ko vam zapaše, da bi bili ‘ponosni na svojo državo’ (kar je že samo po sebi nesmiselno), si poglejte na internetu sliko Evrope. Better yet – poglejte si sliko Zemlje. Ali pa sliko naše galaksije. In potem mi iskreno povejte če mislite, da bi vas resno moralo brigati, na katerem kvadratnem kilometru v kotičku vesolja na majhni, patetični skali živite. Če se vsak dan gibljete po stari Ljubljani ali pa ste največji car v Šiški vam lahko to vzbudi nekakšen nezaslužen, sprevržen občutek veličine. Kar je seveda iluzija. Na tem svetu smo tako majhni, nesmiselni in nepomembni, da je to na nek način resnično tragikomično… zato prosim ne rinite še v večji nesmisel z nekimi teorijami o večvrednosti določene lokacije, ki je par kilometrov južno od druge lokacije na isti majhni, neopazni skali, ki se vrti okrog malo večje in malo bolj opazne skale.

Vsi ljudje izviramo iz neke skupne točke, in v prihodnosti bomo vsi tudi izginili v neki skupni točki; če se prej ne pobijemo med sabo (zato, ker imamo eni rjave in drugi modre oči), bomo pomrli, ko bo ugasnilo Sonce. Še to kratko in nepomembno življenje, ki ga imamo, pa zapravljamo s postavljanjem nekih virtualnih vrednot in dosežkov. V končni fazi smo tako majhen in brezvezen del kozmosa, da ni važno, katere barve kožo imamo ali na katerem neznatnem mikro delcu neskončnega vesolja živimo.

Prisrčen pozdrav in odklonski nasmeh,

David

Eden izmed večjih problemov današnjega sveta je srhljivo dejstvo, da so mnogi ljudje pripravljeni iti do neverjetnih razsežnosti samo zato, da bi čimveč soljudi prevzgojili v idiote. Še bolj srhljivo dejstvo pa je ugotovitev, da jim presenetljivo dobro uspeva.

Neko nedeljo zjutraj sem napol zbujen šaltal po televiziji. Ni trajalo dolgo, preden sem naletel na sliko zavaljene ženske z dolgimi nohti, živordečimi kratkimi lasmi in samozavestnim ksihtom, na katerega je uspela namazati tolikšno količino make-upa, da je dejansko skoraj prekrila nekaj gub, ki so njeno kožo vztrajno vlekle navzdol. Ženska je sedela za mizo, pred njo so bile naložene karte in poljubni obeski, na zgornjem delu ekrana pa je nad njeno glavo stal advertisement za neko tretjo vedeževalko, ki jo lahko pokličemo. Vsekakor zanimiva scena.

Ugotovil sem, da se oddaja imenuje ‘Angelsko sporočilo’. Point je v tem, da ljudje kličejo to rdečelaso lepotico in ji zastavljajo vprašanja, bodisi o zdravju, denarju, karieri ali čemu podobnemu. Ženska jim nato samozavestno, vzvišeno in neverjetno kičasto poda svoje ‘videnje prihodnosti’, hkrati pa jim še pove angelsko sporočilo, ki je (citiram) “namenjeno prav za Vas.”

Moram reči, da sem po petnajstih minutah gledanja te oddaje postal tako depresiven, da sem še cel dan razmišljal samo o tem, kako sram me je, da spadam pod isto deblo sesalcev kot ljudje, ki so to oddajo posneli. Če mi neka poljubna starka z rdečimi lasmi dopoveduje, da vidi mojo prihodnost, medtem ko ji v njena plemenita ušeska šepetajo angeli, hkrati pa še predvideva, da to verjamem, je to zame žaljivo. Še bolj depresiven pa postanem ko se spomnim, da to dejstvo ni žaljivo za vse ostale. Nekateri ljudje dejansko kličejo to žensko za nasvete o zdravju, namesto da bi svojo leno rit odvlekli k zdravniku. Dejansko mislijo, da obstajajo neki angeli, ki so za vse nas preveč spiritualni in pomembni, z veseljem pa klepetajo z neko kravo v RTV studiu. Porazno.

Še bolj porazno pa je dejstvo, da so potem prav te ljudje (tisti, ki oddajo delajo, in tisti, ki v njej vztrajno sodelujejo) ponavadi tisti, ki se prepirajo zaradi nasilnih filmov, porno prizorov, neprimernosti interneta etc. Oprostite, ampak čisto po pravici povedano, sam bi dosti rajši svojemu otroku zavrtel težko hollywoodsko streljačino z obilo erotičnih prizorov, kot pa Angelsko Sporočilo. Če mi predvajate oddajo, na kateri mi ženska dopoveduje, da se pogovarja z angeli (če bi to rekla na pregledu v bolnišnici, by the way, bi izjavo obravnavali kot simptom deluzije), potem mi prosim ne rečt, da je žaljivo, če gledamo nage ženske na televiziji. Resno, kdorkoli predvaja oddaje kot so Angelsko Sporočilo in druga poljubna vedeževalska sranja direktno in neposredno pljuva na naš intelekt in nas ponižuje na raven ovac ali še nižje.

Na žalost lahko navedem še en primer načrtnega pobebavljanja. Na dan pusta sem naredil tragično napako in dovolil, da me znanci zvlečejo v neko veleblagovnico (Interspar or whatever the fuck). Že takoj ob vhodu smo naleteli na hudo gužvo, potem pa sem zgrožen opazil, da na sredi hale stoji oder, na njem nek kmet s harmoniko v roki in dve kurbi z mikrofoni. Okamenel sem, stemnilo se mi je pred očmi, želel sem si samo umreti – po vsej trgovini so na ves glas nabijali live slovensko kvazi narodno musko.

Imam zelo natančen okus, ko pride do glasbe. Imam tudi zelo odprt način razmišljanja, in ne vidim problema v tem, da vsak posluša tisto, kar si želi. Ampak to, da sredi najbolj obljudenega dneva postavijo v veleblagovnici oder in gor ruknejo nek Atomik Harmonik je skrajno nesramno in ponižujoče. Že če bi predvajali dobro glasbo bi bil to precej neposreden napad (glede na to da si v sredi gužve, ne moreš nikamor, tako rekoč prisiljen si poslušati), ampak oni so predvajali pravi slovenski bullshit. Resno… kapo dol slovenskim kapitalistom.

‘Če nimaš posluha, migaj z ritjo’ – moto glasbene scene 21. stoletja, na žalost. In ta moto so harmoniki zelo uspešno uporabljali, saj sta ženski (obe seveda pobarvani na blond) z veseljem kazali svoje klobasaste noge, medtem ko sta hreščali v mikrofone. Vse skupaj je bilo zelo naglas in mislil sem, da me bo od sramote zadela kap. Ni več dovolj, da ljudje počnejo kar pač počnejo, zapravljajo čas z bedarijami in ustvarjajo neko kvazi-pop svinjarijo od muzike; zdaj ti jo še dobesedno, oprostite izrazu, rinejo v ksiht. Če hočeš kupovati, boš pač poslušal! HA! Porazno.

Rad bi torej opozoril vse ljudi, ki radi gledajo televizijo ali občasno nakopujejo. Bodite pozorni na različne hinavske poskuse, s katerimi vas bodo raznoliki idioti poskušali zvleči na svojo raven. Ostanite ponosni, uporabljajte te naše bedne človeške možgane, s katerimi nas je evolucija tako radodarno obdarila, in ne pustite, da vas prevzgojijo v zabito ovco.

Za konec lahko samo povem, da sem zelo vesel, ker (še) nimam otrok. Stalno bi me namreč skrbelo, da ne bi moji otroci med šaltanjem po televiziji naleteli na Angelsko Sporočilo, ali med obiskom veleblagovnice poslušali Atomik Harmonik.

Prisrčen pozdrav in odklonski nasmeh,

David